Avtor: samo

New England IPA (NEIPA)

Piše: Samo Žabkar

NEW ENGLAND IPA (NEIPA)

Ameriška IPA zaradi svoje popularnosti in raznih interpretacij pivovarjev iz leta v leta pridobiva na številu podstilov. Eden izmed novejših in zanimivejših je nedvomno New England IPA (NEIPA). Z intenzivnim hmeljnim okusom in aromo sadja, s svilnatim, motnim telesom in kremno ter gladko teksturo prepriča ob vsakem požirku.

V aromi se bohotijo sadni vonji tropskega sadja in citrusov, katere v ozadju spremlja nevtralna sladna osnova z le nežno aromo in okusom kruha ter zadržano sladkobo. Tako je NEIPA žareče rumene ali oranžne barve, prekriva pa jo gosta bela pena, ki se na vrhu kozarca obdrži dalj časa. Vse kar zaznamo z vonjem se mora prenesti tudi v okus, ob koncu požirka pa nas pozdravi nežna grenkoba, ki ne sme biti ostra ali rezka. Karbonizacija zavzema srednje vrednosti, občutek alkohola pa mora biti zadržan, nikakor pa ne moteč.

Stil NEIPA je trenutno med najbolj atraktivnimi na tržišču craft piva in ne kaže znakov pojenjanja pri popularnosti med pivci. S svojo polno teksturo in izgledom že na oko prepriča, intenzivna aromatika pa le še nadgradi to pivsko izkušnjo. Reset Mango Session NEIPA je lep primer, ki od osnovnega stila odstopa zaradi nižje alkoholno stopnje, kar je pojasnjeno s pridevnikom »session«. Ta beseda venomer označuje lažja, nižje alkoholna piva v sklopu stila.

Cream ale

Piše: Samo Žabkar

CREAM ALE

Izredno pitno pivo, primerno za osvežitev po kakšnih opravilih, kot je košnja trate, od kjer izvira tudi vzdevek »lawnmower beer«. Stil je primerljiv s standardnim American lagrom, vendar Cream ale ponudi nekaj več.

Aroma sladu je rahla, če jo že zaznamo, bi jo lahko opisali kot sladko, s priokusom koruze. Arome hmelja so ravno tako rahle ali nezaznavne, s cvetlično in zeliščno noto. Glava piva je snežno bela in obstojna, telo slamnato rumene do zlate barve je kristalno čisto. Pivo v ustih deluje rahlo kremasto, od koder mu tudi ime.  Za občutek svežine je kriva srednja do visoka karbonizacija, sledi pa suh zaključek z zelo rahlo grenkobo.

Stil je v ZDA prispel z nemškimi priseljenci ter se obdržal vse od 19. stoletja do danes. Znana je bitka med ale pivovarnami ter lager pivovarji, ki so postopoma pridobivali na tržnem deležu ter prevzeli primat na ameriškem trgu.

Enostavno, a še vedno dovolj kompleksno. Zadovolji tako klasičnega pivca kot ljubitelja kraft piva, če ta le ve kaj iskati v njegovi preprostosti. Pivovarna Reset je ena redkih evropskih pivovarn, ki se je odločila variti ta, tehnološko gledano, ne preveč enostaven in razširjen stil piva. Lagerish Cream ale vas bo prepričal in potrdil vse kar smo navedli zgoraj.

Raziščite svoj okus za pivo

Piše: Samo Žabkar

ODKRIJ TISTO PRAVO PIVO ZATE

Ponudba piva iz dneva v dan narašča, kar je odlično za vse nas, ki imamo radi drugačna, boljša piva. Piva, ki odstopajo od tistih, ki jih pije velika večina svetovnega prebivalstva. Rast in širitev ponudbe craft pivovarjev predstavlja alternativo multinacionalkam ter ostalim makropivovarnam, ki iz dneva v dan proizvajajo na stotine tisoče litrov. Mi pa imamo radi butična, kraft piva! Kako torej najti tisto naslednje pivo, ki vas bo navdušilo?

RAZIŠČITE SVOJ OKUS ZA PIVO

Kaj vam je všeč v pivu? Barva in obstojna pena? Grenkoba? Hmeljne arome citrusov? Sladni okus karamele? Z raznovrstno ponudbo je craft pivovarstvo nedvomno tisto, ki lahko izpolni vse vaše želje v iskanju ultimativnega piva. Bolj kot boste razumeli svoj okus za pivo, lažje boste našli tisto pravo pivo zase.

V Reset pivnici vam ponujamo širok spekter stilov piva, da brez težav poskusite nekaj novega iz tedna v teden. Raznovrstnost barv in sladnih okusov, grenkobe, alkoholne stopnje, hmeljev, kvasnih okusov in stopnje mehurčkov v pivu ustvarijo pravi vrtiljak okusov, arom in tekstur, katere morate spoznati in okusiti. Morda vam kisla piva trenutno ne dišijo, ko pa si boste svoj spekter dopustnih okusov in arom razširili, bo to ta tip piva morda postal vaš najljubši.

POSKUSITE NEKAJ NOVEGA

Ko greste na pivo, naročite tistega, katerega še niste poizkusili! Tako imate večjo možnost, da najdete nekaj, kar vas bo presenetilo. Drznite si poskusiti stil, za katerega niste prepričani ali vam je sploh všeč! In tako se bodo vaša obzorja še razširila.

Tudi če ste poskusili stil piva, ki vam ni ustrezal, to še ne pomeni, da naslednje pivo iz tega stila ne bo popolnoma drugačno. Če vzamemo za primer IPA stil… IPA pivovarja X se lahko neverjetno razlikuje od tistega, ki ga je zvaril pivovar Y. Le pogumno. Svet piva je resnično pester in poln presenečenj.

POGOVARJAJTE SE

Kaj je boljšega, kot debata o različnih vrstah piva? No, pokušanje piva, seveda. Nato pa le izmenjajte vtise o pokušenih pivih s svojimi prijatelji. Opišite jim, kaj je tisto, kar za vas naredi pivo dobro. In morda boste skozi pogovor odkrili piva, ki izpolnjujejo vaše kriterije, pa jih še niste imeli možnost poskusiti.

Če se vaši prijatelji ne spoznajo na pivo, enostavno najdite nove! Šala. Zanimivi članki in razne spletne strani so dandanes lahko dostopne. Na voljo so tudi zanimive aplikacije kot je Untappd in pa Ratebeer, kjer lahko preverite, kaj si o pivu mislijo tisti, ki so ga že poskusili.

PIVSKE DEGUSTACIJE IN KULINARIČNI DOGODKI

Vodene pivske degustacije so idealna priložnost za okušanje večjega števila različnih piv, skozi katero vas vodi strokovnjak. V Reset pivovarni in pivnici se bodo te pričele takoj, ko bo to izvedljivo s strani varnosti. Naše in vaše.

Kombiniranje vrhunske hrane z vrhunskim pivom? Tudi za to bomo poskrbeli.  Če se želite udeležiti katerega izmed takih dogodkov v naši organizaciji, nas le budno spremljajte na Facebooku in Instagramu, da ne zamudite kakšnega pomembnega, s pivom povezanega dogodka. Do takrat pa na zdravje!

Certified Cicerone ©

Piše: Samo Žabkar

KDO JE CICERONE?

Večina ljudi, ki ima rada vino, ve, kaj ali kdo je Sommelier. Dosti manj ljudi, ki imajo radi pivo pa ve, kdo ali kaj je Cicerone. Vendar pa je pri teh dveh nazivih moč potegniti vzporednico.

V svetu piva Cicerone velja za osebo, ki ogromno svojega časa posveti pivu. Nekakšen ultra navdušenec nad to fenomenalno pijačo. Ne samo z vidika konzumacije, temveč z vidika pridobivanja znanja, izobraževanja in izpopolnjevanja na najrazličnejših področjih povezanih s pivom. Torej v osnovi je Cicerone oseba, ki ve veliko, res veliko o pivu, in je opravila rigorozen izpit druge stopnje za pridobitev tega naziva.

Šola Cicerone Certification Programe je mlada, ustanovljena leta 2007 s strani priznanega avtorja pivovarske literature, biokemika in navdušenca nad pivom, Raya Danielsa. Njegova vizija je ljubiteljem piva približati pivo, strukturirati in širiti znanje ter to znanje tudi preveriti. Naziv Cicerone ima še dve višji stopnji, to sta Advanced Cicerone in Master Cicerone, katere imetnike naziva lahko naštejemo na prste obeh rok.
V Sloveniji imamo kar dva navdušenca nad pivom, ki sta si pridobila naziv Certified Cicerone. To sta Andrej Colarič in Samo Žabkar, direktor in pivovar Pivovarne Reset. Kot zanimivost, nobena od sosednjih držav ali držav bivše skupne države nima nikogar, ki bi se ponašal s tem nazivom. Andrej je naziv pridobil v Londonu, Samo pa v Barceloni.

In kaj sta morala osvojiti in na izpitu dokazati? Izpit poteka v angleščini in se deli na nekaj večjih sklopov. Strežba piva, poznavanje stilov piva in zgodovine, karakteristike piva, poznavanje procesa proizvodnje piva in surovin, poznavanje točilnih sistemov in kozarcev ter kombiniranje piva in hrane. Pisni del izpita traja 3 ure in zaobjema 120 vprašanj in 3 celostranske eseje, kateremu sledi še senzorični del, ki je po tri urnem pisanju izredno zahteven.

Senzorični del je razdeljen v tri sklope. Najprej morate izmed osmih vzorcev piva na mizi prepoznati štiri kozarčke piva z napako, to napako opisati in pojasniti vzroke zanjo. Drugi sklop zajema prepoznavo stila piva. Kot primer, ali je pivo v enem izmed šestih kozarcev angleška IPA ali ameriška inačica, je pivo doppelbock ali dubbel, in tako dalje. Tretji sklop predstavlja ponovno iskanje napak, ki so nastale ob nepravilnem rokovanju s pivom pri strežbi in slabi higieni točilnega sistema. Za ta del ima kandidat na voljo 30 minut.

Da pa še to ni vse, posnamete kratek 5 minutni video, kjer prikažete kakšno ročno spretnost kot je razdiranje točilne pipe, čiščenje le-te, ali na primer opišete vse dele cask sistema, ki ležijo pred vami na mizi. Tu je potrebno biti kar se da obširen, saj video prikaz predstavlja zajeten del ocene in lahko odloči, ali boste izpit opravili pozitivno ali ne.
Prehodnost izpita je zelo nizka, podajajo številko 2 od 12, kar je primerljivo z najtežjimi izpiti na fakultetah. Po petih urah koncentracije izpitno lokacijo zapuščaš v negotovosti, izčrpan, bled, a v družbi novih znancev, ki s tabo delijo strast do piva.

Sledi tri mesečno čakanje na rezultat. In verjemite mi, navdušenje in občutki ob uspešno opravljenem izpitu so fenomenalni. Živimo v fantastičnem času za ljubitelje piva, saj lahko izbiramo med ogromno ponudbo kvalitetnega in predvsem raznovrstnega piva, in trend širitve craft piva ostaja pozitiven. Poslanstvo Cicerona predstavlja tolmačenje in podajanje znanja o pivu vsem, ki jih ta pijača zanima.

Če ste iz pravega testa in obožujete pivo, kar pogumno! Svet potrebuje še kakšnega pivo-strokovnjaka!

Osnove kombiniranja piva in hrane

Piše: Samo Žabkar

UPRAJANJE PIVA iN HRANE

ALI BEER & FOOD PAIRING
Ker pivo skoraj je hrana, njegova širina okusov, arom, barv in tekstur odlično dopolni še tako kompleksno jed.
Od klasičnega ležaka do najkompleksnejšega Stouta, od hmeljene IPA-e do sladno orientiranega Pale Ale-a. Pivo je najbolj raznolika pijača na svetu.
Od rustikalne klobase pa do najkompleksnejše mojstrovine na krožniku. Za vsako jed se najde pivo. Tisto pravo.
Takšnega pravila, kot je rdeče vino z rdečim mesom in svetlo vino z belim mesom, pri pivu ni.

Sladna osnova, sladkoba, hmeljni okusi in arome, okusi ki izvirajo iz fermentacije, karbonacija, grenkoba, praženost, alkohol in kislost nudijo številna izhodišča za uparjanje z najrazličnejšo hrano.

Piva pa ima še eno lastnost, ki je vino nima. To je karbonacija. Mehurčki topijo maščobo na jeziku in očistijo paleto jezika, kar v vrhunski kulinariki postaja vse bolj cenjeno.

V prihajajočih objavah bomo skupaj skočili v čudoviti svet uparjanja piva in hrane in se dotaknili tudi uporabe piva v moderni kulinariki. Ostanite na vezi pa dober tek!

Sekundarna fermentacija

Piše: Samo Žabkar

SEKUNDARNA FERMENTACIJA

POMEMBNOST SEKUNDARNE FERMENTACIJE IN ZORJENJA PIVA
Če v procesu varjenja piva katerega izmed korakov do odličnega piva spregledamo ali pa mu ne posvečamo dovolj pozornosti, je to nedvomno proces zorjenja piva. V proces zorjenja piva uvrščamo sekundarno fermentacijo in čas, ki preteče od stekleničenja do odprtja stekleničke ali sodčka z našim ljubim pivom. Poleg pene na vrhu kozarčka natočenega piva karbonizacija doprinese k občutku v ustih, ob tem pa priduši nezaželjene priokuse in pomaga pri povezovanju okusov piva v celoto. Gre torej za »veliko finale« v procesu varjenja piva.

ZAKAJ SEKUNDARNA FERMENTACIJA?
Enostavno. Brez sekundarne fermentacije je pivo pusto. Med primarno fermentacijo kvas prebavi sladkor v alkohol in CO2, kateremu dovolimo uiti iz fermentacijske posode. Zato v sekundarni, tlačno tesni posodi (naj si bo to steklenica, fermentor ali sod), ustvarimo zahtevane tlačne pogoje, ki preprečujejo, da bi CO2 pobegnil in omogočimo vezavo tega plina v pivo. Vezavo in primerno količino dosežemo na več različnih načinov.

METODA 1: DODAJANJE KARBONIZACIJSKEGA SLADKORJA
Domači pivovarji se v veliki meri poslužujemo metode dodajanja karbonizacijskega sladkorja v pivino ali steklenico tik pred stekleničenjem. Nekateri pivovarji dodajajo sladkor direktno v steklenice, v katere nato dolijejo pivo. Tu se lahko pojavi težava v različnem ali nenatančnem doziranju sladkorja, kar rezultira v različno karbonizirano pivo od steklenice do steklenice. Boljši način, katerega toplo priporočamo, je tako imenovani »batch priming«, kjer predvidimo potrebno količino sladkorja glede na litražo piva (npr. 6g sladkorja na liter piva v fermentorju). Stehtani sladkor nato prekuhamo v nekaj decilitrih vode, da dosežemo sterilnost, in ga počasi vlijemo v fermentacijsko posodo ter nežno pomešamo po površini, da ne vznemirimo kvasne usedline na dnu fermentorja. Počakamo kakšnih 20 minut, nato pa pričnemo s stekleničenjem. V tem času se bo sladkor enakomerno razporedil po vsebini, rezultat pa bo enakomerno karbonizirano pivo.

METODA 2: PRISILNA KARBONIZACIJA
Ta metoda se nanaša na pivovarje, ki uporabljajo sodčke namesto steklenic. Tu v ohlajeni sodček dovajamo ogljikov dioksid pod določenim tlakom za nekaj dni. Rezultat je karbonizirano pivo že po nekaj dneh, odlična metoda za trenutke, ko se znajdemo pred »krizo nizke zaloge domačega piva«, obeta pa se nam nenapovedan piknik stoletja s svojimi prijatelji.

ZAKAJ ZORENJE PIVA?
Med primarno fermentacijo kvas izloča številne spojine, katerih si ne želimo v končnem pivu. Ena izmed teh spojin so »fuzel alkoholi«. Gre za kompleksne molekularno težje alkohole v primerjavi z etanolom, ki ob požirku delujejo kot kakšno topilo. Med procesom zorjenja piva se kvas loti tudi teh spojin, katere počasi, a vztrajno razgradi na enostavnejše in predvsem bolj okusne sadne estre. Ta proces se največkrat odvija pri sobnih temperaturah (okoli 22°C), kjer je večina ale sevov kvasovk aktivnih v dobršni meri. Neučakanost pri pivovarstvu ni ravno najboljša vrlina, zato ne bodite neučakani in kvasovkam omogočite dovolj časa, da opravijo svoje delo. Pri lager kvasovkah je priporočena zorilna temperatura dosti nižja, se pa zato močno podaljša čas zorjenja ali »lagering«.
Ravno tako se tekom tega časa nezaželjeni tanini in fenolne spojine vežejo s proteini v pivu in potonejo na dno. Tako poleg čistosti in boljšega okusa dobimo pivo, ki je obstojnejše in nam bo delalo družbo dalj časa. No ja…

Nekateri stili so izredno primerni za daljše obdobje zorenja ali tako imenovano staranje. Tu gre predvsem za piva divje fermentacije ali piva z višjo alkoholno stopnjo, ki z meseci ali celo leti pridobivajo na kompleksnosti okusov.

Ob upoštevanju nasvetov bodo vaši rezultati nedvomno boljši. Če teh nasvetov še niste uporabili, le pogumno. Ne bo vam žal.

UNESCO in pivo

Piše: Samo Žabkar

UNESCO in pivo

Res je, tudi tako pomembna globalna organizacija kot je UNESCO je prepoznala pivo kot nekaj, kar je lahko kulturno, zanimivo in vredno uvrstitve na njihov seznam kulturne dediščine človeštva. Ne gre za njihov najbolj prepoznaven seznam zgodovinskih in kulturnih lokacij, temveč za seznam, kamor UNESCO uvršča praznike, običaje in prehrambene navade človeštva.

Izbrana in na seznam uvrščena belgijska pivovarska šola navdušuje s širokim razponom stilov, okusov, pivovarn in spoštljivim odnosom do slehrnega kozarčka piva, ki ga belgijski pivovar s ponosom zvari in ponudi ljubiteljem kvalitetnega piva. Poleg vrhunske pijače je ravno ta odnos do piva prevesil tehtnico na stran uvrstitve belgijskega piva na ta spoštovanja vreden seznam.

Pivo je že stoletja ukoreninjeno v vsakdan tega 11 milijonskega naroda in sega v čase srednjeveških trapistovskih menihov, ki so postavili smernice za razvoj in pojav velike večine belgijskih stilov. Vsi ki ste že obiskali Belgijo veste, kako ponosno predstavljajo svoja piva. Belgijci to uvrstitev na Unescov seznam primerjajo z zmago na svetovnem prvenstvu v nogometu, kar priča o tem, kako strastni so do svojega piva. Nanj ne gledajo le kot na še eno pijačo, ampak pivo cenijo, poznajo in spoštujejo, saj se zavedajo kakšen tržni in turistični potencial ima. Po podatkih iz 2014 v Belgiji obratuje 168 pivovarn, ponujajo pa okoli 1500 različnih piv, Belgijec letno v povprečju zaužije 72 litrov piva. Poleg številnih izobraževalnih programov v šolskem sistemu, kjer se lahko izobrazite kot pivovar, je belgijsko pivo močno prisotno tudi v kulinariki, kjer pivo predstavijo kot odlično dopolnilo gastronomskih poslastic belgijske kuhinje, naj si bo to sir, glavna jed ali čokoladna sladica.

Zdaj vemo, da naslednji kozarec belgijskega piva ni zgolj še eno pivo, ampak kulturna izkušnja.

American IPA

Piše: Samo Žabkar

AMERICAN IPA

Močneje hmeljena, grenkejša in močnejša izvedenka American Pale Ale stila, ki predstavlja moderno ameriško pivo, za katerega so značilni močno aromatični hmelji novega sveta. Veliko verzij je hladno hmeljanih za še več arom.

V nosu nas takoj pozdravijo arome hmeljev in hmeljnih smol, kot so citrusi, mango, breskev, borovci, tropsko sadje, melona in tako dalje. Travnate arome bi morale biti minimalne, saj so nezaželjene. Sladne arome so skrite daleč v ozadju, če se jim sploh uspe prebiti mimo hmelja. V močnejših izvedenkah stila je moč vonjati tudi rahel alkohol. Barvni spekter zavzema vrednosti jantarnih barv, telo zna biti rahlo motno, pena pa je bela, srednje velika in dobro obstojna. Aroma se mora lepo preslikati v okus, kjer nekoliko bolj do izraza pride tudi slad z nežnimi karamelnimi in kruhastimi okusi. Grenkoba je srednje visoka do visoka, kar naredi stil suh, karbonizacija je srednja, po grlu pa lahko občutimo tudi nekaj alkoholne topline. Vse od naštetega lahko okusite ob kozarčku Reset Froggy, katerega lahko naročite v naši spletni trgovini ali pa obiščete vam najljubši, s kvalitetnim pivom založen lokal.

Stil izvira iz angleške inačice, kateri so ameriški pivovarji dodali ogromne količine aromatičnih hmeljev. Stil velja tudi za trenutno najbolj priljubljenega med ljubitelji craft revolucije, ki je v dobršni meri tudi zakuhal razcvet craft pivovarstva po svetu.

American Pale Ale

Piše: Samo Žabkar

AMERICAN PALE ALE

Svetlo, osvežujoče in dokaj močno hmeljano pivo, ki ima dovolj močno sladno hrbtenico, ki naredi pivo uravnoteženo in nadvse pitno.
American Pale Ale je interpretacija angleškega originala, kjer klasične zemeljske, zeliščne hmelje nadomestijo živahni, citrusni, z borovci prepojeni hmelji ameriških sort, ki spominjajo na tropsko sadje.

Hmelj v pivu igra vodilno vlogo, kljub temu pa se zazna tudi slad, ponavadi kot karamela, toast ali kruh. Zlate ali bledo jantarne barve z obstojno glavo. Vse od naštetega lahko okusite ob kozarčku Reset Pejl Ejl, katerega lahko naročite v naši spletni trgovini ali pa obiščete vam najljubši, s kvalitetnim pivom založen lokal.

Preden je IPA postala tako močno popularna je ta stil piva veljal kot eden najbolj priljubljenih in je dežurni krivec za razcvet craft pivovarstva. Zahvala gre pivovarni Sierra Nevada in njihovem Pale Ale pivu, ki še vedno velja za definicijo tega stila piva. Tako je Pale Ale predstavljal eno izmed gonilnih sil ameriškega butičnega pivovarstva.

SI

IMAŠ 18 lET?

ARE YOU OVER 18 YEARS OLD?